Ko sem se prvič preselila v tujino, mi je dober prijatelj svetoval, naj čim več fotografiram – vse detajle, ki jih opazim, panorame, ki se mi zdijo zanimive, ter posamezne osebe, ki mi pritegnejo pozornost.

Sčasoma se namreč tako navadimo na posamezno okolje, da nam prehitro postane vse samoumevno – včasih že tako zelo, da določenih stvari niti ne opazimo več. Gledamo jih, a jih ne vidimo zares. Predvsem pa v njih ne zaznamo več edinstvenosti in njihovih značilnosti, kot so teksture, barve ali nasploh njihova funkcija.

Upoštevala sem njegov nasvet in začela raziskovati svojo novo okolico, ki sem si jo uspela ne le ogledati, ampak jo tudi resnično videti.

Prav zaradi njegovega nasveta se zdaj, vedno ko se odpravim na potovanje ali izlet, poskušam čim bolj poglobiti v vse, kar me obdaja. Trudim se biti povsem prisotna v trenutku.